Kako TKM pomaga krepiti slovenski zdravstveni sistem

Slovenski zdravstveni sistem se sooča z dobro dokumentiranimi strukturnimi izzivi. Po poročilu Slovenia: Health System Summary 2024 Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme so med največjimi problemi:

• Pomanjkanje kadra in delovne razmere: Slovenija ima manj zdravnikov (334 na 100.000 prebivalcev) in medicinskih sester (447 na 100.000) kot povprečje EU (407 oziroma 770). Pomanjkanje je še posebej izrazito v primarni zdravstveni oskrbi (družinska medicina, pediatrija, ginekologija – zlasti na podeželju) ter v bolnišnični negi. Slabe delovne razmere, visoko administrativno breme in plačne razmere prispevajo k težavam z zadrževanjem kadra in občasnim stavkam.

• Dolge čakalne dobe: Te povzročajo višji delež neizpolnjenih zdravstvenih potreb (3,8 % v letu 2023 v primerjavi s povprečjem EU 2,4 %), zlasti za sekundarne specialistične storitve.

• Nezadostna zmogljivost dolgotrajne oskrbe (LTC): Reforma dolgotrajne oskrbe je trajala več kot desetletje. Zmogljivost domače oskrbe je še vedno premajhna, pritisk pa narašča zaradi staranja prebivalstva.

• Vrzeli v koordinaciji: Šibke povezave med primarno in sekundarno oskrbo otežujejo obravnavo kroničnih bolezni in kontinuiteto oskrbe.

• Trajnostne pritiskov: Odvisnost od prispevkov, temelječih na zaposlitvi, naredi sistem ranljiv za demografsko staranje (zmanjševanje delovne sile) in gospodarska nihanja.

Ti izzivi so resnični in zahtevajo celovite rešitve. V SZKMA – Slovenskem združenju za kitajsko medicino in akupunkturo – verjamemo, da lahko dokazano učinkovita tradicionalna, komplementarna in integrativna medicina (TCIH), vključno s tradicionalno kitajsko medicino (TKM), odigra konstruktivno dopolnilno vlogo.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že dolgo priznava potencial tradicionalne in komplementarne medicine, kadar je varna, učinkovita in ustrezno regulirana. WHO-ova strategija za tradicionalno medicino spodbuja države članice k integraciji preverjenih pristopov TCIH v nacionalne zdravstvene sisteme – zlasti na ravni primarne oskrbe in v skupnosti – da bi razširile dostop, podprle preventivo in zmanjšale pritisk na konvencionalne storitve.

Kako lahko regulirana TKM pomaga

1. Povečanje zmogljivosti kadra in izboljšanje delovnih razmer Usposobljeni izvajalci TKM (akupunkturisti in specialisti kitajske zeliščne medicine z visoko stopnjo izobraževanja) lahko podpirajo preobremenjene ekipe v primarni oskrbi pri obravnavi izbranih kroničnih stanj, bolečin v gibalnem aparatu in stresnih motenj, v okviru jasnih napotnih protokolov. Tak model delitve nalog lahko zmanjša obremenitev zdravnikov in medicinskih sester, ne da bi znižal strokovne standarde.

2. Skrajšanje čakalnih dob Veliko pacientov, ki čakajo na specialistične preglede ali fizioterapijo, ima stanja, pri katerih akupunktura in sorodni pristopi TKM kažejo koristi – zlasti pri kronični bolečini, migrenah in nekaterih funkcionalnih motnjah. Regulirane storitve TKM v zdravstvenih domovih lahko ustrezne primere preusmerijo iz specialističnih čakalnih vrst in izboljšajo pretok pacientov.

3. Dolgotrajna oskrba in zdravo staranje Pristopi TKM, kot so akupunktura, terapevtske vaje in usmerjanje življenjskega sloga, so zelo primerni za skupnostno in domačo dolgotrajno oskrbo. Pomagajo ohranjati gibljivost, obvladovati bolečino, izboljševati spanje in kakovost življenja starejših, s čimer zmanjšujejo pritisk na institucionalno oskrbo.

4. Boljša koordinacija in obravnava kroničnih bolezni Integrativni modeli, ki združujejo konvencionalno medicino s TKM, spodbujajo boljšo komunikacijo med izvajalci in kontinuirano, na pacienta osredotočeno oskrbo – zlasti pri multimorbidnosti in kroničnih boleznih, povezanih z življenjskim slogom.

5. Trajnost sistema Nekateri posegi TKM so relativno nizko stroškovni in lahko pri izbranih indikacijah zmanjšajo potrebo po dražjih intervencijah (npr. pri kronični bolečini).

Naša načela

SZKMA ne zagovarja zamenjave konvencionalne medicine. Zagovarjamo odgovorno, regulirano integracijo. Naša temeljna stališča so jasna:

• Priznani naj bodo le izvajalci z rigoroznim izobraževanjem, ki ustreza evropskim strokovnim standardom.

• TKM mora biti jasno ločena od tehnik vboda igel, ki niso TKM.

• Sodelovanje z zdravniki, medicinskimi sestrami, fizioterapevti in drugimi strokovnjaki je ključno.

• Varnost, etika, stalno izobraževanje in dokazno podprta praksa so neizpodbitni.

Kot članica Evropskega združenja za tradicionalno kitajsko medicino (ETCMA), Svetovne federacije društev za akupunkturo in moksibustijo (WFAS) ter EUROCAM-a SZKMA deluje za usklajevanje slovenske prakse z mednarodnimi strokovnimi merili.

Konstruktivna pot naprej

Strategija primarne zdravstvene oskrbe do leta 2031 in prizadevanja za krepitev skupnostnih storitev predstavljajo priložnost. Pilotni programi, ki skrbno vključujejo usposobljene izvajalce TKM v izbrane zdravstvene domove ali programe dolgotrajne oskrbe – z jasnimi protokoli, spremljanjem kakovosti in evalvacijo – bi lahko prinesli koristne lokalne dokaze in hkrati naslovili resnične pomanjkljivosti zmogljivosti.

Pripravljeni smo sodelovati z Ministrstvom za zdravje, strokovnimi zbornicami, izvajalci primarne oskrbe in organizacijami pacientov. Cilj je preprost: varnejša, dostopnejša in trajnostnejša oskrba za prebivalce Slovenije.

Tradicionalna kitajska medicina, kadar se izvaja po visokih standardih in premišljeno integrira, ni alternativa javnemu zdravstvenemu sistemu – lahko je dragocen partner pri njegovem krepitvi.

Slovensko združenje za kitajsko medicino in akupunkturo (SZKMA) Za varno, strokovno in sodelovalno TKM v Sloveniji